Current News  
     

Nitijela 29th Session August 11, 2008
August 11, 2008

August 11, 2008 Majuro, MH - Nitijela, 29th Session, August 11, 2008. President Litokwa Tomeing delivered his statement addressing various issues such as State of Emergency Fuel Crisis, the USAKA Transformation, LUA,177-Agreement and so forth. Provided below, President Tomeing statement to Nitijela and the People of the Republic of the Marshall Islands. The English version will be posted shortly.

------------------------------------------------

Yokwe kom woj aolep.

Mr. Speaker, ilo jibon in rainin, jej reilonlok kin buru etta, nebar im kamolol Anij Jemed ilan kin mour kein ad, kin rujlokin juon ran emon, im kin onake eo An iood im ion Aelon Kein Ad.

Kile Iroij im Leroij ro ad ilo Aelon Kein, kwe Mr. Speaker, Mr. Vice Speaker, rein iuan Nitijela, Chairman ro an Imon Iroij im Iroij ro jet, Chief Justice im judge ro ilo raa’n ekajet ko, Dri-Jillok ro jen lal ko jerad im mottad, Chaplain eo an Nitijela im Rikaki ro jemed ilo Ekelsia ko, Mayor ro, ro iuan Public Service Commission eo, Chief Secretary im Secretary ro woj, ro jen USAKA command, dri-jerbal ro ilo Kien im ra-rik ko, ro ilo business ko, ro ilo droulul ko an kora im jodrikdrik im ro jet ilikin Kien eo, Armij in Majol.

Jej lelok ad kamolol elap nan aolep imon jar im Ekelesia ko ad I-aelon kein, droulul ko an jodrikdrik, kora ro jined, im ko jet ilikin Kien im nan kajojojo dri-Majol im ro jet mottad im rej mour ibbed kin ijoko kunair nan drebij ainemon, kotak im iuun manlok Republic in an Marshall Islands.

Mr. Speaker, kwelok in elap im eaurok ilo tore in ke jooj ej jelmae elon aban ko, melijon ko, im bareinwot nan adwoj ilo Nitijela in etale ialan makitkit im jerbal ko remaron kakajurlok eddroklok im wonmanlok ko an lal in ad. Ibwiljin jerbal ko jet jenaj jerbali ilo kwelok in ej Report eo an Commission eo ikijen Ekelel eo ej kab jemloklok.

Rainin jooj aolep melele bwe Kien in ad elikjab bein im aban nan an uak-e ban im mojno, im kake aikuj im kajitok ko an kajojo dri-Majol. Kin menin elap an alikar nan io im Kien in ke jooj aikuj jerbal ibben Ekelesia ko, im aolep droulul ko nan ad jiban armij rein ad.

Mol eo in ke Kien ej aikuj jerbal ilo jitoben borokuk, rejetak, im koba-maron ibben imon jar ko im droulul ko-woj kab armij otemjej nan kalaplok jeramon im kabidodoiklok mour nan armij in Majol. Ij monono in karon Nitijela in im armij in Majol bwe Kien in ami ej emakit nan kakajurlok kotan jerbal ko an ibben droulul kein woj.

Mr. Speaker, iloan kwelok in manlok, Minister ro kajojo renaj report im kenanek eok, Nitijela in, im armij in Majol kin jerbal ko an ministry im office ko rej eddoiki.

1. State of Economic Fuel Crisis: Lal in ad ej jelmae juon anenean elap im ekkar maron ejaak iumin elon yio ko mantak, im ej juon aban eo ejenolok kin uun in ke ejelok juon lal ilo lalin ekkar maron bobrae jen an walok. Ilo 2002 yio eo, wonen juon jibukbuk in kaan ear $25 dala. Ilo January in yio in 2008, wonen in ear kelonlok nan $92 im laplok wot nan $127 dala ilo allon eo ej ilok.

Majol in ear mokaj an enjake aban kein jen laplok in wonen kaan. Wonen kaan ekkar kanoij kelonlok im jelet ialen ito-tak ko, kaban elon jerbal ko raurok, im likit imaan juon melijon eo elap non ad kajion drebij im kabwijrak lan-in elap okjen ikijen kaan im mona ko.

Nan wonjonak, wonen juon bag in rice ear laplok jen $7 dala nan $15 dala, im ekkar bar laplok wonen ko nan bilawe im mona ko jet. Wonen jarom ekkar kelonlok jen 12 cents juon unit nan 41 cents, ak jemaron ba emoj an laplok enanin jilu lok non emen alen.

Elikin ad etale im liniri elon katak im ial ko non bukot mejlan ABAN kein, jekar loe bwe ejelok jekjek en ekkar lok ijelokin ad aikuj in komane juon KEAN. KEAN in en kar jab juon eo aitok kitien, kinke jaar aikuj ien ad menono im etale wewein kein aolep im rejelet money ko ad. Jaar aikuij ien nan bar etale im bukot uak ko rekadu im aitok jetnakier bareinwot.

Imonono in karon Aelon Kein ke wewein kein im renaj kar kakure im kaban mour kein ad emoj aer abriklok. Bunten ko re-idrin emoj ad buki non kajeon mejal elon ian aban kein rej jerbal rainin, im ejjab to jen kio enaj bed ijene iar wa eo ej boktok kaan eo ad.

Ibben lajrak in jerbal ko an Kien, emoj jino bok bunten ko nan ekatak im lale ekkar ke bwe en bwijrak mokta ilo tore in eowoj ko nan mona ko jen ilikin einwot rice, bilawe im ko jet.

Jej bareinwot kile aikuj eo nan bar kemouri Board eo ej etale wonen mweiuk im mona ko ilo ailin ko ilikin. Wewein in eaurok non ad kejbarok wonen mona im mweik non armij ro ilo aelon ko ilikin bwe en jokuun wot juon im ren jab metak im jorren jen laplok in wonen ialen makitkit ko.

Non kalaplok money ko MEC ej loe jen an wia kake kaan, ewor lomnak ko kio non kabwijrak eowoj ko ikijen kaan, im kibel MEC bwe en laplok an tiljek ilo an uak kin money ko an im ko ej kojerbali nan kokmanmanlok jerbal ko an nan armij ro.

Elap ijo emoj ad katak jen ANENEAN in. Kien ej kamolol armij in Aelon Kein kin jiban im kijejeto ko ami ilo ad woj loor wewein ko emoj kemlet ilo Kean eo, im jej kaurok jiban im jerbal in borokuk ko an aolep ilo tore kein elap aer bin. Juon kamolol ejenolok nan armij ro mottad ion Ebeye kin aer kijenmij ilo tore in e-aban jarom im dren nan ir.

Mr. Speaker, ikonan kalikar non Ailin Kein ke jej janin lukkun ella jen ANENEAN in. Ne jooj naj kanoij lomnak kake, jen 2002 non 2003 yio eo, wonen boktok kaan ekar iturin lok $4 non $6 million dala ilo juon yio. Rainin, emoj an alikar bwe ilo yio in im yio ne ej bedotok 2009, wonen kein renaj ikatan $17 lok nan $21 million dala ilo juon yio.

Enin ej melijon eo jej jelmae kio. Im ij kajitok bwe joj aikuj mejmej karuo wot im tiljek-lok ilo ad jerbal.

USAKA Transformation: Okoktak ko ilo USAKA rejelet mour an elon armij ro ad. Elap an alikar bwe kamakit ko nan kaietlok woran ri-Majol ro rej jerbal ilo USAKA ej bar jelet jonan eowoj ko ad. Wewein kein rej jet menin kenono ko raurok non koj. Juon million dala eowoj enaj jako jen Kien itok wot jen kaietiet lok kein. Ejelok kajitok bwe oktak kein ilo USAKA ekoman bwe en laplok aban kein jooj ej jelmai im ineki. Emoj ad kwalok an jab ju-burued kin wewein kein non USAKA Command eo im non Kien eo an America.

Mekarta, jej kamolol USAKA Command eo kin jonak ko emoj an buki non jiban komraiklok aban kein rej walok jen kaietietlok in. Ekar bareinwot itok naan jen Kien eo an America bwe ewor jet jonak ko rej koman kio im jet tokelik im enaj koman bwe ilo 2012 yio, emaron naj bar rol im lonlok woran ri-jerbal im bar laplok eowoj ko non Ailin Kein. Juon ian bunten kein ej ikijien fiber optic cable eo im renaj jino aer letok jen Guam nan Kwajalein im naj dredelok im jino jerbal ilo March 2010.

LUA KAAL: ilubwilijin menin kenono ko im rekkar jab wor jemlokier ilo ien kenono ko an Compact eo, einwot an oktak, ej an jako koon eo ikatan Kien eo an Majol im landowner ro an Kwajalein, ak LUA (Land Use Agreement) eo. Non an mool im jerbal MOURA eo einwot an oktak ej aikuij in kar wor juon LUA kaal.

Elap ao monono in kwalok bwe Iroij im Alap ro an Kwajalein emoj aer letok non Kien in tarlep in maron ko non ejaake juon elmakoot ilo eteir im non an Kien in jakemaanlok non Ambassador eo an America, Clyde Bishop, non an kajedreik imaan Kien eo an America. Elmakoot in emoj an dredrelok im ejjab to jen kio jenaj jakemanlok. Kin jonan in emoj ad tobare, jej kejatdrikdrik bwe aolep party kein renaj jutak bin ilo kotobar eo non bukot juon jemlok eo ejejet ilo nememein juon LUA eo enaj emon non aolep.

177 Agreement: Administration in ejjab meloklok jan im limo ko an ro rekar joraan jen komelmel ko an America. Ej juon tore eo im emoj an lolo ilo kolmenlokjen im ememlokjen ko ad. Einwot ami jela, ejanin ju buruwod kin jerbal ko non bukot jet jemlok ko rejejjet im rekkar non armij rein ad, im ejja ilo ien in wot, ejanin wor wonmanlok kaal ikijien jemlok ko jen court ko an America. Ijoke, ewor juon men elap an alikar: bwe ejanin jemlok an armij rein ad abnono im ikrelel kin joraan kein aer im rekar walok jen jerbal in komelmel ko an America. Tomak eo ad in ej bwe elane armij ro rej kabin wot ilo lomnak ko aer non bukot jiban non jolok intan ko aer im an ro jet, innem ejelok kajitok ke jenaj lo uak im jemlokin men kein aolep. Kien ej bojak in jino bok bunten ko rekkar non mejal aban kein rellap.

RMI-USA relations: Jen jinoin administration in, jaar kalikar policy eo ad ikijien jemjera eo ad ibben America. Jaar kameej lok lomnak in ke jemjera in ad einjuon im ejenolok jen ko jet, im bwe jenaj komaat ad maron jerbal non kakajurlok jemjera in ad. Ilo wewein in, jekonan kalikar bwe kojem ko ad rebellok jabdrewot ien. Jekar bar kwalok ke elane ewor ijon eoktak ad lemnak ie jen eo an America ikijien jabdrewot jerbal im wewein ko ikotad, innem jenaj bar kwalok. Elap ad jeramon bwe ilo wewein kein aolep, jej lo an Ambassador eo an America kanoij itok limoin im jerbal ibbed nan kakajurlok jemjera in ad.

Jej bar wonmanlok wot im kakajurlok kotan jemjera ko ad ibben lal ko jet jerar im mottad. Ij likit adwoj kile im kamolol kien ko an ROC, Taiwan, Japan, Australia, New Zealand, lal ko mottad ilo Forum, ekoba droulul ko einwot United Nations, European Union, World Bank, International Monetary Fund, im Asian Development Bank kin jiban ko aer nan aelon kein ad.

Auditor’s Report: Mene enanin aolep ien jej jab kanoij erra im monono in ron kin report ko jen ri-bwinbwin ro, mekerta ej juon wewein eo emon non melijon im etale jimwe in jerbal. Elap ao monono in kwalok bwe report eo an ri-bwinbwin ro ej juon eo eman nan yio eo im ear jemlok ilo September 30, 2007.

Ej kab kein kajuon iumin 24 yio non an ri-bwinbwin ro letok kain nebar ret in. Kien ej kile jerbal im kate ko an administration eo an former President Kessai Note kin tobrak eo elap.

Ij bar bok ien in emon im lelok juon kile eo ejonolok nan dri-jerbal ro ilo aolep ra-rik ko an Kien in, im nan ri-jerbal ro ilo Ra eo an Finance kin tiljek in jerbal kein aer remman. Kio ej adwoj eddo, im elaptata Minister Jack Ading im Ministry eo an Finance nan drebij jonak in emoj ad tobare.

Olympic Games in Beijing: Ij tomak elon iadwoj, rar aloje bellokin Olympic eo ilo Beijing, im kanoij ketak ilo ad kar lo ri-ikurre ro ad im flag eo ad. Ej juon menin utiej boro elap non kajojo ri-Majol. Elap ad kejatdrikdrik bwe rikkure rein ad renaj komaat aer maron im kalikar lukkun jitoben ikkure mol im jimwe eo ibbeir. Minister Christopher Loeak, ej tel ri-ikkure rein ad non ien jiei in elap.

Ilo jinoin an administration in jijet, jekar jilel im kwalok bwe “Armij Ro Mokta” ej monakjen in jerbal eo adwoj. Ejjab to jen ien eo, jekar ioon ANENEAN in elap kin kaan im mona ko, im kaietietlok ko ilo USAKA im rekar melijon-e unin tel in ad. Kin aikuij in non likit wot Armij Mokta imantata jekar mokaj im bok bunten ko rekkar non komraiklok eddo kein walok jen laplok in wonen kaan im mona ko, im bareinwot kalikar ad buromoj kin kaietietlok ko ilo USAKA.

Mr. Speaker, ejimwe bwe aolep ren jeramon jen jerbal kein adwoj ibben dron. Tokjen jerbal ko an kajojo Ministry, Department im kajojo ra-rik ko an Kien in rej nan kakmanmanlok im kabidodoiklok mour nan armij in Majol. Jonak eo nan kojean aolep ilo Kien ej enin: bwe tokjen jerbal ko ad kajojo im ilo ad ibben dron ej nan armij ro, einwotke ARMIJ Mokta. Ilo melele eo juon, dritto ro ad rar kabilok kij bwe jen jab meloklok naan in: KAN-IM-AIN-MERA-EN.

Mr. Speaker, ij bar elij juon alen ke iloan kwelok in manlok, Minister ro kajojo renaj kennanik eok, Nitijela in im Aelon Kein kin jerbal ko an ministry im office ko rej eddoiki.

Ilo naan eo ao nan Nitijela im Ailin Kein ilo January 14 ran eo, iar owar im kajitok ibben Nitijela in, Iroij im Leroij rein ad, business ko ad, kabun ko, droulul ko, kab aolep armij in Majol bwe jooj en emakit maanlok im jerbal ibben dron nan: kakajurlok jerbal in ejmour, kakajurlok jelalokjen, etale payroll ne ad, kadriklok travel, im kakamanmanlok mour nan armij rein ad, kalaplok ialen jeramon nan ailin ko ilikin, lelok elaplok jiban nan jukjuk-im-bed eo ion Ebeye, kemour kolla ko an Tribunal im jerbal ko jet. Kotobar kein im ko jet jej wonmanlok wot im jerbali.

Ak jerbal eo elaptata im eauroktata ilo ao lomnak kake ej nan ad keboij Republic in an Marshall Islands nan yio ne 2023. Einwot adwoj jela im melele, Compact ne adean, ej kemlet bwe ilo 2023 yio, ejemlok an America letok money in jiban nan Kien in ad. Ejelok kajitok ke jooj aikuj in bojak nan tore en. Jooj aikuj in jino eiik im keboij Kien in ad manlok ekkar nan jonan maron im menin jeramon ko ibbed non tore en. Juon in jerbal ejjab bidodo, ilo mol, enaj lap an kemetak einwotke payroll ne adean elap an tar-jen-jonan an lap ilo tore in.

Elon iadean rej reilok wot nan likin aelon kein nan bukot uak ko nan aban kein jooj ej jelmae, botab kojro make, Mr. Speaker, kojro ej tomak bwe elon wot ian uak ko nan aban kein ad rebed wot ibbed im iloan Aelon Kein ad.

Jooj jela bwe ial in ad maanlok ejjamin meoeo, mol, ej loń wot melijon im kabanban ko rejujaltok imaad.

Ijoke, elap arro tomak Mr. Speaker, bwe elane jooj naj kalimjek ijo emwilal tata ilo buruod, jenaj kile ke ilo ad naj jerbal ibben dron, ilo jitoben jela-nae-dron, ilo ad mol nan dron, ilo ad drebij im kautiej wot Manit in ad, im ilo kile ke Ailin Kein Ad rej jet ko rejenolok im remon, im Eo ad Dri-Kamanman ar kejeramon im kajolet kij kake, im likit ad loke ilo melele in ke Anij ej monono in jiban ro rej jiban ir make, innem eindrein, ial in ad maanlok enaj bidodolok im jooj naj maron tobar mejen kajjik kein ad.

Kom kanoij in emol




 
 
 
 
Copyright 2006. All rights reserved. Office of the President, Republic of the Marshall Islands.